Val belega ogledala

 

Energija vala, ki je pred nami odseva neskončnost, odseva božansko popolnost. Narava je stvaritev, ki je dovršena v popolnost in v neskončnost se lahko iz nje učimo. Znanstveniki se lahko v svojih raziskavah le več ali manj približajo razlagi in pojasnjevanju delovanja te čudežne stvaritve, pa je njihovo početje le droben približek mojstrovine, ki se ji reče narava, naše Matere zemlje, naš čudovit, živ planet . Če pogledamo torej še njen nevidni, energetski del, ki je neotipliv in s tega še večji izziv za proučevanje, nam bi moglo postati jasno, da je človeški um, v primerjavi z univerzalno modrostjo planeta šibak člen.

A, pa uspemo upogniti svoj ego do te mere,  da bi naravi, tem veličastnim Materam narave in stvarniku, ki jo je ustvaril to priznali? A, pa uspeno občutiti, v vsemu, kar nas obdaja občudovanje, ki je ključ do razumevanja energij iza očem vidnega?  Ogledalo simbolizira praznino v smislu objektivnosti. Stvari so namreč take, kakršne so. Šele mi jim prilepimo predznak iz našega omejenega in šibkega človeškega razumevanja. Objektivnost, o kateri govorim, pa privede do smrti ega do te mere, da razbijemo iluzije, romanticizem in vse vrste skrbno negovanih in podedovanih egotripov znotraj sebe. Pomaga nam žrtvovati svoj ego in se odpreti ozaveščanju. Pomaga nam na poti iskanja resnice skozi notranje boje in ne v boju z krivci izven sebe. Naša resnica, leži v nas, prav tako v nas ležijo vse prepreke, ki nam onemogočijo, jo uzreti. Prepreke, v obliki laži, ker, radi lažemo, celo sami sebi. Pa prepreke v obiki vseh vrst strahov, ker se raje leta in leta predajamo strahu, kot da bi uporabili objektivnost.

Poglejmo primer: Jebi ga, “nisem na ti” z denarej. Kaj bom sedaj? Imam več možnosti…

Se bogato poročim in potem vse življenje drago odplačujem svojo neumnost. Životarim, se mulim in smilim sam sebi in potem celo življenje preživim v zavidanju ali pa občudovanju tistih, ki ga imajo. Lahko se specializiram v tatu in pričenm krast, kar je bolje ob obeh prejšnjih verzij, ker tukaj sem vsaj aktivno vključen. Ali pa se soočim s svojim izzivom! Pogledam, od kot izvira, kje delam napake, kje se lahko izboljšam, se na novo naučim in delam, delam, delam…in še več. Kje pa so stvari iznad mojega vpliva in jih torej velja sprejeti in pač enostavno zapravljati manj.

Končni cilj te objektivnosti? Mir s samim seboj. Mir v srcu. Ljubezen, univerzalna energija, ki nas vse povezuje. 

Reven si, česar nimaš. In, ko se soočiš, sprejmeš, objektivno pogledaš na stvari, ko primeš bika za roge, pomeni, da vzameš stvari v svoje roke. In avtomatsko nisi več ujetnik nikogar drugega, kot le sebe. Super, a ne? Ker belo ogledalo je soočenje s seboj, saj nas uči, da lahko lažemo vsem, a sebi ne, saj je sicer, na dolgi rok, davek prevelik. Če se previsoko ali prenizko cenimo, je učinek enak. Sporočilo, ki ga dajem od sebe je, nezadovoljstvo s tem, kar sem. V naših žilah pa se pretaka ista energija, kot v pticah in drevesih, kot v gorah in zraku, kot v prsti in morju, v vsem božanjkem, kar nas obdaja. In mi to vsak dan, ko se pritožimo nad čemerkoli, zanikamo. In potem se čudimo, da smo v dreku? Nam je naredilo klik?

Ta 13 dnevni val izkoristimo za prečiščevanje; naših prepričanj (privzgojenih ali podedovanih), naših vzorcev razmišljanja,  naših ego konstruktov in samovšečnosti.

In pa zelo , zelo pomembno; opustimo nezdravo ponižnost in nespoštovanje lastne vrednosti. Opustimo trpjenje, ker je nezdrav vzorec življenja. Opustimo pretirano empatijo na svoj račun. Pričnimo uživat v svoji lastni veličini. Pričnimo ljubit sami sebe. Ob zaključku tega vala, na 13 mestu, je Beli pes, ki ljubi s srcem. Smo v samem centru Tzolkina. Bodimo srce. Predvsem zase. In ko se ljubimo dovol, bo to, kar bo od nas prišlo, čista ljubezen. Kdo bi si želel kaj več.  

 

Avtor analize: Natalija Resnik Gavez,

Rumeno samoobstoječe seme

 

 

 

 

 

0

Your Cart