SEDMA PREROKBA MAJEV
Sedma prerokba Majev, nam govori o upanju in Svitu Galaksije, pojasnjuje nam, da samo s pomočjo svojega napora lahko najdemo notranji mir, kar nas bo preoblikovalo v en ogromen organizem v Univerzumu miru in harmonije.
Človeštvo živi spremembo ere, pričakovano od strani vseh staroselskih kultur Zemlje, ki to spremembo vidijo kot nekaj čudovitega, razumljivega in kot del evolucijskega procesa Univerzuma. Za zahodno civilizacijo, na drugi strani, so te spremembe razlog presenečenja in strahu, ker so se izgubila besedila in originalni izviri, ki pripravljajo človeka in pojasnjujejo ta proces.
Leta 325 je cesar Konstantin zbral Nikejski zbor, da bi se dogovorili, katera sveta besedila Biblije bodo uveljavljena znotraj nove krščanske religije, ki naj bi jo država prevzela. Takrat je bilo izločenih 25 biblijskih tekstov in več kot 20 dokumentov, ki so iz njih izhajali, med njimi tudi Enohova knjiga*. Teksti, ki so bili sprejeti, so ponovno interpretirani in povzeti ter predstavljajo tisto, kar sedaj imenujemo Sveto Pismo.
*http://www.marasirako.info/index.php/sirako/blog/razmislek/83-enohova-knjiga
Tako nam je ostala nepopolna dediščina modrosti, ohranjena v originalnih tekstih, pri čemer je eliminirana informacija o tem, kdo smo, od kod izviramo, zakaj smo tu, kaj pričakujemo, da se bo zgodilo. Tako je izginilo vse o evoluciji zavesti preko reinkarnacije. Tako se je večno življenje zmanjšalo na samo eno edino življenje, ki določa, ali se bo šlo v Raj ali v Pekel za celotni preostanek večnosti. Opazujoč Univerzum iz vidika edinega življenja se pojavlja ideja o nepravičnem Bogu, ki vse prepušča slučajnosti, ki vnaprej določi brez kakršnega koli reda, kdo se bo rodil bogat, siromašen, bolan ali zdrav. Celoten ta koncept je imel smisla, dokler so se učenje in duhovni razvoj realizirali po poti teme trpljenja in mučeništva.
Sedma prerokba Majev nam govori o trenutku, v katerem Solarni sistem v svojem cikličnem kroženju izstopi iz Noči, da bi se začelo Svitanje Galaksije. Pove nam, da bo, začenši od leta 1999 in naslednjih 13 let do leta 2012, svetloba, ki izvira iz Centra Galaksije, sinhronizirala vsa živa bitja, pri čemer jim bo omogočila, da voljno pristopijo k notranji transformaciji, ki bo pripeljala do novih stvarnosti. Brez dvoma gre za ključni trenutek na poti dvigovanja zavesti človeštva, ker bo to prešlo skozi portal Univerzuma miru in harmonije. Tako imajo vsa človeška bitja možnost spremeniti in preseči svoje omejitve s sprejetjem novega čutila – komunikacije s pomočjo misli.
Ljudje, ki prostovoljno pridejo do stanja notranjega miru, z dvigom svoje vitalne energije, z dvigom frekvence svojih vibracij in preidejo od strahu k ljubezni, se bodo lahko izkazali s pomočjo misli, omogočili bodo nastanek novega čutila. Dodatna energija žarka, ki jo oddaja Hunab Ku, aktivira genetsko kodo božanskega izvora v ljudeh, ki se nahajajo na visoki frekvenci vibracij. To čutilo bo razširilo zavest vseh ljudi, ustvarjajoč novo realnost, individualno, kolektivno in univerzalno. Ena od največjih transformacij se bo odigrala na planetarnem nivoju, saj so vsi ljudje medsebojno povezani in bodo ustvarili novo bitje – Galaktičnega človeka. Reintegracija individualnih zavesti milijonov ljudi bo prebudila novo zavest, s katero bodo vsi spoznali, da so del istega ogromnega organizma.
Sposobnost branja misli bo pripeljala do popolne spremembe civilizacije na Zemlji, ker bodo izginili interesi, za vedno bo izginila laž, ker ne bo mogel nihče ničesar skriti. Začel se bo čas transparentnosti in svetlobe, ki ne bo potemnela zaradi nikakršnega nasilja niti negativnih čustev. Izginili bodo zakoni in zunanja kontrola, kot so Policija in Vojska, ker bo vsak postal odgovoren za svoja dela, in ne bo se uporabljal noben pravni sistem niti ne bo potrebe po uporabi sile. Ustvarila se bo harmonična svetovna vlada, ki jo tvorijo najmodrejši in najrazvitejši na Planetu. Prav tako ne bodo obstajale meje med državami niti nacije, privatno lastništvo, niti ne bo potreben denar kot sredstvo medsebojne menjave.
Uporabljale se bodo tehnologije, zasnovane na svetlobi ter energiji in z njimi se bo transformirala materija, proizvajajoč na enostaven način vse, kar je potrebno, to pa pomeni konec revščine za vedno. Duhovni razvoj bo rezultat ljudi v harmoniji, ki bodo delali tisto, kar najbolj ustreza njihovemu bitju. S tem svojih delovanjem bodo pokazali razumevanje popolnega univerzalnega reda. Zaradi komunikacije preko misli se bo razvil imunološki super sistem, ki razgrajuje nizke vibracije strahu, ki nastane kot reakcija na bolezni, tako podaljšujoč človekovo življenjsko dobo.
Novemu življenju več ne bo potrebno učenje s pomočjo “inverznega kontrasta”, ustvarjenega z boleznimi in trpljenjem, kar se je dogajalo zadnjih nekaj tisoč let. Ljudje, ki zavestno najdejo svoj notranji mir, bodo vstopili v novo epoho s pomočjo “harmoničnega kontrasta”. Komunikacija in reintegracija bosta povzročili, da bodo izkušnje vseh ljudi, individualni arhivi, kot tudi znanje celotnega človeštva dostopna vsem, ki jim je to potrebno, brez egoizma in individualističnih restrikcij. Ta nova oblika izmenjave znanja bo kot Internet, vendar na mentalnem nivoju, kar bo pomnožilo eksponentno hitrost odkritij in nastale bodo sinergije, o katerih se ni moglo niti sanjati. Prenehala se bodo obsojanja, kot tudi moralne norme, ki se spreminjajo z epohami kot moda. Jasno bo, da je vse v življenju način, kako doseči večje razumevanje in harmonijo. Spoštovanje bo osrednji in temeljni element kulture, transformirajoč individualnost in skupnost. Umetniške manifestacije, estetske aktivnosti, kot tudi rekreativne aktivnosti znotraj skupnosti bodo prevzele um človeškega bitja. Za vedno se bo transformiralo tisoče let, zasnovanih na odtujenosti med človeškimi bitji, temelječe na oboževanju enega oddaljenega Boga, ki sodi in kaznuje.
Človek bo živel “Galaktično Pomlad” skupaj s cvetenjem nove realnosti, utemeljene na reintegraciji, enosti z Bogom, z življenjem, s planetom in vsemi človeškimi bitji. V tej eri bomo razumeli, da smo del edinega ogromnega organizma, povezali se bomo s Zemljo, eden z drugim, z našim Soncem in celotno Galaksijo. Vsi ljudje bodo razumeli, da so mineralno, rastlinsko in živalsko cesarstvo, kot tudi celotna materija, razpršeni v celotnem Univerzumu na vseh nivojih, od atoma do Galaksije in da so vse to živa bitja.
Po Majih bodo 22. decembra 2012 vsi odnosi temeljili na toleranci, fleksibilnosti, ker bo človek čutil druge ljudi kot del sebe. Maji so izražali ta koncept enotnosti skozi svoj dnevni pozdrav: “In Lak’esh”, kar pomeni “jaz sem tvoje drugo ti”, na kar se odgovori “Alakin”, kar pomeni “ti si moj drugi jaz”.
V svojem koledarju so zapustili sporočilo, da era, skozi katero gremo sedaj, predstavlja konec tisočih let zime in teme, med katerimi se je dogajal duhovni razvoj preko strahu in trpljenja. Pod tem evolucijskim mehanizmom se je človek razvijal, ker je s tem, da se je podvrgel trpljenju, našel potrebno moč, da bi se spremenil, a ko se je spremenil, je dojel svojo predhodno pozicijo in se osvobodil omejitev, ki jih je postavil sam sebi. To je formula “inverznega kontrasta”, ki omogočajo, da človeška bitja evoluirajo postajajoč vse bolj tolerantna in fleksibilna, ker samo tako najdejo svoj notranji mir. Človek se je rojeval v enem, na prvi pogled kaotičnem Univerzumu, ker je bilo potrebno neravnotežje, da bi začel spoštovati ravnotežje, prav tako je bilo potrebno trpljenje, da bi dojel pomen ljubezni in miru; v skladu s tem je bil kaos potreben kot izraz božanske modrosti.
Duh se inkarnira v materiji, v družbi, kjer se nahajajo bitja na različnih nivojih evolucije; tam preživlja vrsto izkušenj, ki ga vodijo k temu, da razume stvarjenje. Ljudje se rojevajo nedolžni, brez izkušenj, ranljivi. Tako doživljajo situacije, ki jih zaradi neizkušenosti ali nevednosti vodijo do trpljenja. Zasičenost s trpljenjem povzroči, da se človek spremeni in mu daje moč razumevanja rezultatov in posledic svojih dejanj. S tem razumevanjem lahko svobodno odloči, ali želi ali ne želi ponoviti iste izkušnje. To je čistost, svobodna odločitev, da ne želi ponoviti iste izkušnje. Čistost je močna, neranljiva in neizpodbitna. Življenje je korak od krhkosti in nedolžnosti, do krepitve čistosti, ustvarjene z izkušnjo razumevanja. Neznanje in neizkušenost vodijo do vojn, do suženjstva in polarizacije, do kanibalizma, do odsotnosti spoštovanja… Skratka do različnih procesov soočanja s soljudmi, z namenom doseči izkušnjo razumevanja.
Vsako človeško bitje se v svojem življenju sooča z izkušnjo učenja, to je tisto, kar imenujemo usoda. To kar moramo preživeti, da bi se naučili in dojeli. Življenje je proces, katerega živi Duh, da bi prispeval k razumevanju kreacije; usoda organizira okoliščine, kraj in odnose, da bi se uresničila izkušnja razumevanja. Vse, kar je v življenju težko, vse, kar vodi do trpljenja in disharmonije, nam prinaša usoda, da bi se iz tega kaj naučili. Ko se človek nasiti trpljenja, sprejme stvari, ki jih je pred tem zaradi svojih prepričanj smatral za nesprejemljive in mu niso dovolile do notranjega miru. Življenje je priložnost, da se ustvari notranja transformacija, da se preide iz rigidnosti v fleksibilnost, da se izognemo kletki Duha, do katere vodijo dogme. Izkušnje agresije in nerazumevanja s sabo prinašajo samo trpljenje in vse močnejše dogodke, ki vodijo k težjemu učenju.
SEDMA PREROKBA MAJEV nas opominja, da nas samo naša notranja transformacija lahko pripelje do rojstva novih čutil, do zdravja in združitve s celim svetom v novi resničnosti miru in harmonije. Boj z življenjem in z družbenimi strukturami nas samo vodi k trpljenju, neprestanemu občutku tesnobe, odsotnosti miru, življenju brez energije, kar vse vodi k notranji temi in depresiji. Sprejemanje vseh dogodkov, lahkih ali težkih, radostnih ali bolečih, kot priložnosti za učenje in za to, da imamo od njih korist, nas vodi do notranje neodvisnosti in harmonije. Potrebno je voljno notranje delo, da bi sprejeli in razumeli popolnost stvarjenja. Tako delovanje mora biti vsakodnevno, saj se odraža na vse okoliščine in edino vodi k notranjemu miru.
SEDMA PREROKBA MAJEV pravi, da razumevanje in sprejemanje tega procesa evolucije vodi k učenju in duhovni rasti s pomočjo harmonije. Milijoni ljudi bodo našli notranji mir in bodo tako lahko odprli zgodovinski arhiv vsega, kar so preživeli, ker ga bodo samo v tem trenutku lahko gledali brez obsodbe, kot del procesa harmonizacije. Pojavila se bo nova duhovna Kozmovizija; odnosi se bodo stabilizirali, izhajajoč iz tistega skupnega, kar nas povezuje, in ne tistega, kar nas razdvaja. Ljudje bodo fleksibilni in bodo iskali smisel v ljubezni in notranjem miru. Te spremembe se bodo odvile na vseh nivojih – fizičnem, mentalnem in duhovnem ter skupnostih vseh vrst – na individualnem nivoju, družinskem, nacionalnem, galaktičnem. Največja transformacija bo nastala takrat, ko bo Univerzum razumljen kot proces večne evolucije zavesti bitja, duha, ki na svoji poti skozi materijo živi izkušnjo razumevanja procesa in enosti vsega. To bo pripeljalo do spoštovanja obnašanja drugih, prenehanja obsojanja s sprejetjem, da vsaka izkušnja neizbežno vodi do vse večje harmonije. Samo ko vsak razume, da je edini odgovoren za svoje življenje, bo izginil status žrtve, v katerem so vsi drugi krivi za to, kar se nam dogaja.
V skladu z Maji proces evolucije ni izenačen niti simultan. Obstaja veliko razlik med nami. Vsi smo na različnih nivojih evolucije, kar daje možnost obstoja razlik med ljudmi, omogoča kontraste, izkušnje razumevanja. Vsako človeško bitje potuje po različnih poteh; nekateri potrebujejo več časa, nekateri manj, vendar vsi potujemo na isti kraj. Vsi ljudje so enaki, saj ima njihova esenca isti izvor – vsi so stvaritev Boga, oziroma Hunab Kua.
Vendar istočasno so vsi ljudje različni, nekateri so naprednejši od drugih, nekateri se inkarnirajo prvič v materiji v različnih trenutkih; nekateri imajo več akumuliranih izkušenj od drugih. Dvigamo se na višji nivo s pomočjo pridobljenih izkušenj v posameznih življenjih. Ljudje niso enaki, ker prihajajo iz različnih družb, različnih kultur in njihova genetska dediščina je različna. To vodi do različnih prepričanj, različnih načinov percepcije Univerzuma in številnih fizičnih karakteristik.
Maji so verjeli, da je človek zgrajen iz treh neprestano vibrirajočih teles, ki so nastanjena v različnih dimenzijah: fizično telo, mentalno telo in duhovno telo.
- Fizično telo je začasno in je sestavljeno iz materije. Nahaja se v neprestani transformaciji in gibanju. Nahaja se v tretji dimenziji.
- Materija je organizirana in oživljena s strani duha, ki ima lahko na ta način izkušnjo znotraj forme in razumevanje stvaritve. Reorganizira se preko smrti, vračajoč se v svoje originalno stanje.
- Astralno telo, kjer se nahaja um, je začasno, nastaja po smrti in se nahaja v višji dimenziji od fizičnega telesa. Tam se shranjujejo prepričanja, pridobljena v sedanjem življenju. To imenujemo ego, Maji ga imenujejo OL, oziroma tisto, kar definira osebnost individuuma.
V umu se ustvarjajo mentalni procesi, ena oblika energije, ki vibrira na različnih frekvencah, kot rezultat občutij, čustev, misli in življenjskih dogodkov. V umu se nahaja razumevanje, ki je produkt pretvarjanja znanja v dokazano resnico, do katere se pride z življenjsko izkušnjo. To je cilj inkarnacije duha v materijo. Um vsakega individuuma vibrira z uravnoteženo frekvenco kot rezultat vseh visokih in nizkih vibracij, ki se doživljajo tekom življenja. Rečemo lahko, da ima um “uravnovešeno cikliranje”.
Bolj kot še vztrajamo v nižjih in bolj gostih vibracijah, kot je strah, sovraštvo, prezir, jeza, na vse nižjem nivoju vibracij se nahaja naš um iz vidika dimenzij.
Nasproti temu, več je trenutkov ljubezni, radosti, smeha in miru, vibriramo višje, oziroma imamo več vitalne energije, ki namešča um v višjo dimenzijo. V vsaki reinkarnaciji se to “uravnovešeno cikliranje” povečuje, oseba postaja vse bolj fleksibilna, vse več “teče” skozi življenje in vse bolje razume univerzum. Ko je človek neprestano v stanju ljubezni oz. popolnega notranjega miru ima njegova zavest dostop do nove resničnosti in dojemanja, ki ustreza višjim vibracijam. Obstajajo začasni procesi, ki se odvijajo v peti dimenziji: tam se um nahaja v sanjah, v nefizičnem stanju, kjer je vse mogoče.
Dogodki, ki jih ego izkusi v času življenja, dajejo rezultate, ki so odvisni od tega, kaj je oseba odločila živeti. Manjši kot je ego, bolj fleksibilen je njen sistem verovanja in hitreje bo napredoval. Bolje kot razume celoten proces, bolj popoln se ji bo zdel Univerzum in bolj bo spoštovala vsa bitja Planeta. Z višjo frekvenco kot vibrira njena zavest, bolj se povečuje domet njene percepcije. Na ta način se aktivirajo latentna čutila, kot intuicija in ostale sposobnosti. Večja je količina energije, bolj notranje življenje postaja podobno Nebesom, izpolnjeno s harmonijo in zadovoljstvom. Z razumevanjem se shranjuje začasnost v mentalno telo, s smrtjo pa se pretvarjajo v “resnice”, v trajno zavest človeka, ki se nahaja v tretjem telesu. Duhovno telo je trajno in večno, nahaja se v višji dimenziji od astralnega telesa. Višji je nivo evolucije, v višji dimenziji se bo nahajal. Tam se resnica shranjuje trajno, večno in individualno; v trenutku smrti izkušnja, dojeta v posameznem življenju, določa, kaj je potrebno živeti v prihodnjih inkarnacijah.
Duh določa usodo, kot tudi težave, ki se bodo doživljale tekom naslednje inkarnacije. Njegovi dosežki ustvarijo razumevanje, potrebno za evolucijo k višjim dimenzijam. To pojasnjuje, zakaj je za Maje življenje del večnega procesa evolucije zavesti in zakaj je potrebna reinkarnacija Duha iz življenja v življenje, v katerem koli od tisoč milijonov obstoječih solarnih sistemov. Vsakdo se lahko dvigne na naslednjo stopničko, če to želi in za to dela, torej s prostovoljnim naporom z željo doseči mir in harmonijo. Za Maje je ena od najvažnejših stvari v življenju vzdrževanje in dviganje na višji nivo notranje vitalne energije. Padec vitalne energije pa zanje pomeni izgubljanje notranjega miru in vodi v depresijo in trpljenje.
Verjeli so, da se s spoštovanjem narave in s konstantnim zavedanjem naravnih ciklusov ob učenju pravilnega načina dihanja, lahko dosegajo vse višji in višji nivoji vitalne energije. Z doseganjem stanja notranjega miru akumulirana energija aktivira program genetske kode, ki vodijo do fizičnih sprememb, potrebnih za komunikacijo preko misli. V umu se ustvarja polje svete energije, ki aktivira pituitarno* (hipofiza ali možganski privesek) in pinealno** (češerika, epifiza) žlezo. Te žleze izločajo encime, ki aktivirajo neaktivne “kodone” Genetske Kode. Z aktiviranjem teh “kodonov” nastajajo v telesu nove verige aminokislin, ki tvorijo imunološki super sistem, ta pa eliminira bolezni, nizko vibracijo strahu in podaljšuje življenjsko dobo.
** https://duhovnost.eu/pinealna-zleza/
Istočasno ti novi proteini ustvarijo višje nivoje vitalne energije v organizmu, vplivajo na nastanek šestega čutila, sposobnosti branja in prenašanja misli. Zelo logično je, da evolucija ne dovoli, da osebe, prežete s sovraštvom in prezirom do drugih, razpolagajo s paranormalnimi močmi kot so telekineza, telepatija ali moč branja misli, kar pomeni, da je vibracija v ljubezni portal za pojav “super človeka”. Bog v svoji modrosti skrbi, da bo naslednja evolucijska stopnica zasnovana na ljubezni, miru in harmoniji. Po napovedi Majev je to po 21. decembru 2012. Zaradi inercije človeškega pohlepa, pa se nam največji val sprememb dviga zavesti dogaja prav sedaj. Globalizacija strahu preko vseh črnih agend, trenutno aktualne Korone in cepljenja, v kar so vpletene vse svetovne vlade so zadnji poskusi vztrajanja temnih sil. Univerzum ima čas, nikamor se mu ne mudi, medtem ko mora človek nadaljevati svoj proces nizanja reinkarnacij, vse dokler se ne inkarnira v življenje, v katerem bo našel notranji mir, da bi se povzpel na naslednjo evolucijsko stopnico.
Biblija pravi: mnogi so poklicani, malo je izbranih, potrjujoč, da ne prihajajo vsi ljudje simultano in avtomatsko na visoke notranje energetske nivoje. Potrebna sta napor in volja v iskanju miru. Ko se poveča frekvenca vibracij tekom življenja, se doseže naslednja reinkarnacija v razvitejši družbi. Z drugimi besedami, če človek nima notranjega miru, mu ustreza, da živi v družbi, ki nima miru, vse dokler s svojim osebnim naporom ne dvigne svojega nivoja vibracij in mu okoliščine postanejo neustrezne. Univerzum je v osnovi energija in informacija, ki vibrira na različnih nivojih. Največji del materije tretje dimenzije je sestavljen iz vode, 85% našega planeta je voda. Na drugi strani je človeško bitje v temelju voda, rojeva se znotraj vode in dokler se razvija v amnionski tekočini maternice, preden se rodi, je 95% njegovega organizma voda. Energija se giblje s pomočjo vode.
Občutki in čustva so energija, oz. vibracije različnih frekvenc, ki se gibljejo v medsebojno povezanih matricah, na različnih nivojih. Beseda je ena vrsta energije, vibrirajoča sila, lahko oddajamo različne tipe energij s pomočjo besed. Ljubezen je oblika energije visoke frekvence. Ko se sinhroniziramo s to energijo ljubezni, oziroma ko smo v resonanci z njo, se nahajamo v stanju notranjega miru in harmonije. če pa se številčnica naša sinhroniziranosti z ljubeznijo nahaja na nizki frekvenci, v območju sovraštva in strahu, je to tisto, kar dojemamo in oddajamo. Zavest človeka definira realnost zaradi energije, ki jo dojema s svojimi čutili.
Materija je iluzija, ki jo ustvarja naš um kot rezultat tisočih percepcij, katere imamo in preklapljamo, da bi povezali stvarnost kot eden čvrst kontinuum, medtem ko je resnica ta, da je vse energija. Utripi, ki vibrirajo z različnimi frekvencami, kristalizirajo svetlobo v raznih oblikah. Materija je svetloba, ki se je zgostila v obliko na vibraciji, ki jo prepoznavajo naša omejena čutila. Vse, kar obstaja, je svetloba, ker tema nastane samo takrat, ko se svetloba, zgoščena v materiji, znajde med senzornim organom in izvorom svetlobe. Enako kot dan in noč, ker Sonce nikoli ne ugasne. Če se stopnja percepcije čutila poveča ali če se pri človeku pojavi novo čutilo, se njegova zavest razširi in s tem popolnoma spremeni njegovo realnost.
V skladu z Maji ima človeštvo od 1999 leta naprej 13 let časa, da dojame, da je realnost izza čutil. Imamo edinstveno priliko v 26.000 letih, ker prejemamo posebno energijo, ki k nam prihaja iz centra Galaksije. Če razumemo večni evolucijski proces zavesti, bi lahko izkoristili to priložnost in se tako osvobodili omejitev, ki smo si jih sami postavili. Če se odločimo odpreti um in najti naš notranji mir, bomo med “izbranimi” v cilju preobražanja naše resničnosti, v Univerzum miru in harmonije.
Maji so nam zapustili lekcijo, čuvaji tradicije so jo poimenovali »Ogledalo iz obsidijana«*. Ta tradicija nam pravi, da bomo v cilju notranje evolucije videli niz svojih stališč v drugih, da bi jih lahko pozdravili v sebi. Vsak človek se nahaja pred množico ogledal, v katerih odseva on sam, predstavljen v drugih, s katerimi vsakodnevno živi. Vsi ti so okoli nas, da bi nam pokazali dele, za katere mislimo, da ne obstajajo izven nas. V nizkih nivojih zavesti se lahko zgodi, da se ne prepoznava in ne sprejme prisotnosti drugih bitij v obliki “ogledal”, če pa bi vsak od nas imel modrost, da to sprejme, bi se pospešila evolucija zavesti in razumevanja. Majevsko “Ogledalo iz obsidijana” ima dva obraza: na eni strani odraža, kdo smo v tej reinkarnaciji, a na drugi tisto, kar se učimo.
Če vidimo le nepoštenje in bes v ljudeh, ki živijo okrog nas, oni samo kažejo naše osebno nepoštenje in bes, ki je v nas. Nasprotno, če vidimo neko kvaliteto v drugih in jo lahko prepoznamo, je to zato, ker jo imamo v svojem bistvu, četudi se je ne zavedamo. Na drugi strani nam “Ogledalo” kaže tisto, kar iščemo v tem trenutku našega življenja, tisto, kar v nas izziva negativna čustva, kot so zloba, egoizem in sovraštvo. To “Ogledalo” je temelj za razvoj zavesti, ker občutja in čustva, ki spremljajo človeka, povečujejo ali znižujejo notranjo energijo in s tem dovoljujejo ali onemogočajo pristop drugim čutilom in /ali močem.