Rodovno deblo

Zakaj že 31 let raziskujem svoje prednike? Ker iščem odgovore na vprašanja o sebi in kje jih naj najdem, kot v svojih koreninah. Manica Mirt, poročena Resnik, je umrla pred 31 leti in tako dolgo že raziskujem o njej in jo želim spoznati. Raziskovala sem o njej med živečimi in paralelno sem se navadila z njo komunicirat v njenem svetu, svetu prednikov. Ko se ji je po 10 letih, 1998 pridružil še ata, je bila pot že uhojena. In, ko se jima je, ponovno po 10 letih, 2008 pridružil še brat Branko, sem očitno ‘nekomu’ dokazala svojo vztrajnost in dobila priložnost, preko Filozofije Ifa, bolj poglobljenega in sistematičnega dela s predniškimi energijami.
 
Danes pa so moja predniška raziskovanja, po 31 letih, odstrla novo sobo. Hvaležna, za ta vpogled in ob enem tako nemočna ob vsem, kar vidim v maminih očeh. Sama, še vedno ne more govoriti o teži, ki jo je nosila na ramenih, lahko jo le občutim. Njeno strto nrav pod njenim sijočim nasmeškom in … ne morem nehat jokat. Jokat zanjo. Joče skozi moje oči. Soočanje z lastno življenjsko zgodbo, mi je odstrlo njeno. In naenkrat moja ni tako boleča, ko razumem, občutim njeno. Moje izhodišče je neprimerno lažje.
 Po 11 letih študija in raziskovanj o Orišah, uporabe znanj in orodij, vseh energij narave, ki me podpirajo sem močnejša. A nič ni močnejše kot je ta uvid, podpora prednic, ki odstira nevidni del človekovega življenja. Dragi moji, zelo za lase privlečena je ta teorija o človekovem življenju, ‘obsojenem’ le na eno življenje. Nekako prelahko bi bilo, da bi bilo s smrtjo vsega konec. Je sicer prikladna teorija, zlahka se je je oklepat, ker nas odvezuje odgovornosti za svoja dejanja. A, ne. Ni tako. Bo se potrebno prestavit iz cone udobja. Izza ekranov in šankov in pričeti osvajati znanja, ki so še nepredelana. Ne znanje je največje zlo evolucije zavesti. Je pa dobro za vztrajanje sistemov poneumljanja in izkoriščanja človekovih potencialov.
Prošnja.
 
A je poznal kdo od vas, ki ste na FB moji prijatelji Manico Mirt, rojeno v Senovem in poročeno z Albinom Resnik? Bi znal o njej kdo kaj povedati? Podeliti kak spomin? Današnji dan pripada njej. Letos, te dni, bi praznovala 94 let. Na sliki je del moje družine, 13 let pred mojim rojstvom, torej mene ne boste našli na tej sliki. To je tudi del moje družine, ki je v paralelnem svetu, oni so moja vez s spoznanji višjih svetov, meni vedno bolj domačim svetom, sicer, normalnim ljudem, nevidnim.
Moja duša se je odločila roditi v družino, ko je, le ta, odživela že velik del svojega življenja. Ni čudno, da je smisel mojega življenja nekje vmes, med tem in paralelnim svetom. Svetom naših prednikov in spiritualnih prijateljev.
 
Kljub temu, da je to za fizično telo in psiho naporna pot, sebe doživljam bolj živo od večine. In kljub temu, da colo noč bruham ob teh prebojih, se spričo dogajanja počutim privilegirana in blagoslovljena. Delim z vami, ker ni več čas za zatiskanje oči pred resnico in potrebo po transformaciji našega mišljenja, čustvovanja in vedenja. Res je, osebna transformacija boli, a to še ni razlog, da bi se ji izogibali. Ker s tem zanikamo svoje življenje. Zanikamo svoj čas. Zlorabljamo svoje potenciale in izražamo nespoštovanje stvarniku, ki nas je ustvaril.
 
Energija dneva: Modra nevihta, na mestu lastne transformacije, ki vodi v samo realizacijo
 
NRG