PO POTI DO IZVORA **

Ob poslušanju nekaj uvodnih modrosti o energijah narave, ORIŠAH, sem imela občutek, kot da sem prišla domov.

Kot, da sem se vrnila, k svojim koreninam. Nekaj v meni je po 20 letih iskanja, zavibriralo v sozvočju. Notranji jezik Jorub, 25 mil. naroda iz Nigerije, me je v trenutku prevzel.

Prevzeli so me preprosto z naravno, iskreno, ‘nenarejeno’ držo. Z radostjo v očeh. Prevzel me je občutek sprejetosti in njihova pomirjenosti z življenjem. Pripotovala sem s skupino iskalcev življenjske radosti in notranjega miru. Prišli smo iz sveta ‘privilegiranih belokožcev’, kjer se imamo za toliko več, da ljudi še vedno vrednotimo po rasi, narodnosti, spolu, imetju, slavi…

Na fotografiji leta 2009, prvi dan po iniciaciji v Ifa, po ponovnem rojstvu. Temu primerno obe, po otroško razposajeni. Posneto v  Sao Paulo v Braziliji, v Centro Cultural Oduduwa. 

Si zamislite, da potuješ iz Evrope na Ameriško celino, da se tam srečaš z Afričani, od katerih se želiš nekaj naučit o življenju? Večina, verjamem, da ne. Vsaj po mojih izkušnjah, ki jih imam z izvajanjem programov po vsej Sloveniji. Ko se pripeljem iz Ptuja izvest tečaj kaligrafije v Novo mesto, pa je za one iz Brežic lokacija že preveč oddaljena? Ali obratno, ni pomembno. Gre za 50 km, ki smo jim dovolili, da nas odtegnejo od izpolnitve želje po znanju. Hmmm… pa ima vsaka hiša najmanj 1 avto, imamo asfaltirane ceste, ne, imamo celo avtoceste. Gre za naš reven občutek za hvaležnost in nizko zavedanje sveta okrog sebe.

To nas zadržuje v nezadovoljstvu. To si počnemo na vsakem koraku. Ne dovolimo si, da bi nas prevzela in vodila empatija. 

No in da se povrnem na začetek zgodbe. Prav način, kako so nas sprejeli, čisto prvi trenutki srečanja, so me za vedno ‘prepričali’. Po dolgih urah potovanja smo uzrli vhod v tempelj, ki bo naš dom naslednjih 10 do 14 dni. Ne, nismo videli zaprtih vrat. Na vhodu so nas pričakali Vsi. Baba King in vsi svečeniki in svečenice, med njimi častitljive starosti, 98 let. Zbrali so se vsi do zadnjega, kuharice in vso osebje templja, vsi Brazilski obiskovalci. Nihče ni želel zamuditi priložnosti, da izkaže dobrodošlico gostom. Pričakali so nas s  pesmijo in plesom ob spremljavi afriškega bobna. Eden bobnar je dovolj, da napolni vso ulico s prekipevajočim radostnim smehom. Prevzel nas je nalezljiv, univerzalni jezik ljubezni. Veliko objemov teles in duš. Ves čas je bila v meni prisotna prežetost z zavedanjem o večplastnosti človeškega bitja. Tak je torej občutek, ko prispeš domov. Še dostikrat sem se vračala, a toplina in radost, ob snidenju, so vedno neprecenljivi.

V mojem zapisku izpred 10 let na današnji dan najdem: Pripravi se na iniciacijo v Ifa. Zapiši, kaj želiš v svojem novem življenju. Si pred korakom, da se, pri 39 letih, na novo rodiš. In sem zapisala, dobesedno: Želim spoznati svoje bistvo in ga realizirat.  

Že od rojstva svoje hčere redno pišem. Ne le lepo s peresom in tušem, za kar čutim, da mi umirja um, ki želi biti absolutni gospodar. Zapisujem tudi notranje scenarije, ki se mi konstantno vrtijo in s tem svoji duši dopuščam prosto pot, da se izrazi. Sedaj vem, da sem s tem, ko sem čas posvečala jutranjim stranem, dejansko svoji duši puščala, da je lahko opravljala svojo nalogo.

Razvili smo uravnoteženo sodelovanje. Duša, kot vodič, naša navigacija. Um in razim, kot koordinator, motivator, vodja procesa. Telo z usklajenimi rokami in nogami pa izvršilni organ, odgovorni za akcijo, Tako družno udejanjamo, kar nam je storiti.

A do tega zavedanja je bilo potrebno priti. Sama sem neizmerno hvaležna sebi za pogum, da sem stopila na pot, nazaj k sebi. Ni zmeraj lahka, iz razloga, ker nam je neznana. Če bi vedeli, kaj skrivamo v sebi, bi se z večjim žarom in več odločnosti lotili odkrivanja.

Na jutrišnji dan, pred 10 leti, mi bo Babalawo Awodiran razkril mojo življenjsko usodo. Dobila bom svoje ime, ki ga v jorubski tradiciji z divinacijo dobi otrok ob rojstvu in je staršem, kot navigacija za poznavanje in usmerjanje novorojenega otroka. Prejela bom tabuje, ki razkrijejo ‘duhovno alergijo’ preteklih življenj in predniške vzorce, da se bom lahko, z malo discipline, v tem življenju, izognila ponavljanju napak.  

Se nadaljuje

Natalija Resnik Gavez- Jayeola

Vabim vas, da se pridružite programu POT DO IZVORA, ki se bo, 1x mesečno,

 zadnji torek v mesecu odvijal v Ljubljani, zadnjo sredo v Celju in zadnji četrtkih v mesecu na Ptuju. 

Več info o programu na: http://ustvarjalnost.si/program-pot-do-izvora/

_________________________________________________________________________________________________________

Prvi del zapisa najdete na povezavi: http://ustvarjalnost.si/po-poti-do-izvora/

 

 

0

Your Cart