GOVORI MI O POVEZAVI S SEBOJ

Draga Jayeola, GOVORI MI O POVEZAVI S SEBOJ o tem, kar je razlog našega potovanja tukaj in sedaj. Govori mi o sebi, ki si vztrajala v upanju in veri vame. Veri v Natalijo, da naposled stopi na pot ljubezni sebe.

Torej želiš da naštevam, koliko vsega je bilo lažen razlog tvojega življenja? Če pomislim, ne tako dosti, pravzaprav, si bila vedno vodena od želje po preživetju, da se ne upogneš sistemu razčlovečenja.

Vedno sem iskala pot do tebe. Iskala sem stik s teboj, da sem te ohranjala živo v telesu, v tvojem telesu, ki sem ga izbrala za to misijo v Aye. Izbrala sem odlično delujoče telo, s potencialom vitalnosti in odgovornosti za lastno počutje.

A prepričanja, vplivi oko­lice in okoliščin in predvsem predniška genetike so bili močni. Dolgo, zelo dolgo si bila močno ujeta v suženjstvo in odvisnost od okolice.

Pravzaprav si me čutila, venomer slišala, a zelo kmalu prezrla. Okoliščine v katerih si odraščala ti niso bile v pomoč pri stiku z menoj. Tvoja zeme­ljska družina se je utapljala v zamerah, v laganju sebi in vsem okrog, ki pride iz zanikanja resnice, bolečega tlačenja ljubezni in zatajevanja otrok.

Tvoja druga družina, ki si jo sama ustvarila ti je vso trpljenje pomagala podoživeti in ozavestiti.

Res ni čudno, da je ljubezen do tvojih otrok zasedala sam vrh smisla tvojega žaljenja. In prav fantastično je, da zmoreš hvaležnost za to lekcijo. Preko te, uspešno opravljene materinske naloge, si prišla do svojega prvega uspeha, ki si ga priznala sebi. Svojo materinsko vlogo nisi videla v razvajanju otrok in vezanju nase. Z lastnim zgledom si ju učila, kako se z izzivi soočat in kako slavit  življenje. In veš kaj je tvoja ‘the best’ lekcija? Tvoja večna: Koga imata najraje? In njun: Sebe.

In s tem, ko si sama sebi dala priznanje, si lahko zaključila ciklus trpljenja. Dolg ciklus obžalovanja usode. Ujetosti. Toženja nad pomankanjem podpore. In strah pred Abikujskimi vplivi nate oz. na tvoje otroke je splahnel.

25. oktober 1997-2021 . 24 let od poroke in le 2 od raznese. In list lahko ostane prazen. Ni potrebe po pogledu nazaj. Si v TRENUTKU in v MIRU s seboj v sebi.  Si nenavezana in prav tako nevezana.

‘Prazen’ list papirja sva, Natalija in Jayeola. Slabo leto pred najinim 52 rojstnim dnem. Nisva dve, eno sva v hvaležnosti zavedanja trenutka v času.

Pripravljeni da ljubezen vstopi. Da je ne iščeva, ampak živiva. Da o njej ne govoriva, ampak opevava občutja, strast in slast, ki jo v posameznem trenutku okusita najini duša in telo. V radostnem občutenju vznesenosti z njo deliva smeh in ČISTO RADOST OBSTOJA.

AŠE

v pisanju lepih črk

v tkanju zapisov,

v plesu in v tem gibkem telesu

v vrtu in rožah,

zliti v eno Jayeola in Natalija.

 

Z radostjo stopam v nov dan v Aye, v vidnem svetu, ker sem v tebi prepoznanja, dobrodošla, sprejeta, ljubljena in podprta. Prijetno sodelovanje in dopolnjevanje je to v veri, da VSE ŽE JE!

AŠE

Foto: Mario Ritoša