Kolabs – osebna izbira?

7.7.  je datum, ki kar kliče, da se malo razpišem v skupno dobro. 7 je namreč število, ki simbolizira skupnost (družinkse člane, prijatelje, sošolce, sestrstvo, športno moštvo. In če je to dan, ki nosi energijo Rezonantnega Belega psa (brezpogojne ljubezni), v valu Rumenega semena (človekovi potenciali), ki se zaključuje z Rumenim bojevnikom (človekova inteligenca, um, razumevanje) je to le dodaten navdih.

To jutro prebiram star zapisek, ki je nastal pred 4 leti, na eno čarobnih juter ob morju, nekje med Trogirjem in Šibenikom. Dopust se bliža koncu. Kot vedno, se budim ob 4h in pričakam sončni vzhod na terasi s pogledom na morje. Urejam zapiske. Že leta obiskujem predavanja o energijah narave. Željno vpijam vsako besedo predavatelja. Z nami deli razmišljanja, prežeta z izvornimi afriškimi modrostmi. Tokrat zapise odnesem s seboj na dopust in jih sedaj urejam v smiselne povedi, zavedajoč se, da bodo te, izvorno oralne besede, ujete v pisana besedila, služile mnogim generacijam zanamcev. Predavanje nosi naslov Deli telesa. Kot strela iz jasnega me zadane stavek: Kolabs Orija doživimo, če živimo mimo tega, za kar smo prišli na ta svet. Če ne uporabljamo svojih talentov, se nam zmeša. ( Ori je naš um, naša glava, naše bistvo, karakter, glas duše…).

Moj krik zbudi sina. Priteče na teraso pogledat, kaj se je zgodilo. »Nič, nič, vse v redu, … kar pojdi naprej počivat. »  Objame me, zleze nazaj v posteljo, jaz pa ječim v bolečini, ki me para od znotraj. Za menoj je 2 x po 7 let odovedovanj Orija. Ko sem počela vse, da bi uspela živeti sebe, življenjske okoliščine pa so prav tako postorile vse, da so vse moje napore nevtralizirale in me vedno znova potisnile k tlom.

To sem si sama počela. Pristala sem na zakon, v katerem sem živela neopažena in zatirala svojo življenjsko energijo. Svojo žensko moč, svojo senzualno seksualno naravo. In počasi ubijala samo sebe.  Brez izoblikovane samopodobe sem hrepenela le po priznanju, da sem dobra žena, dobra mati, dober … in s tem pozabila, zapostavila sebe, zlorabljala svoje potenciale in talente, si nalagala krivdo in padala pod moralna pravila krščanske, monogamne družbe.  Ker, če si izbereš moža, z drugačno energetsko naravnanostjo, ki »bolj uživa v delu«, kot v čemerkoli drugem, pač živiš »v celibatu« in umiraš na obroke. Nič novega. Moji mami se je godilo enako. Njeni menda le še slabše, kar se tiče izražanja in priznanja ženske moči. Seveda sem prevzela vse njene vzorce, vsi njeni otroci smo jih.

In …tako se kolo nadaljuje. No vsaj bi se, če ljubezen in odgovornost do mojih otrok, ne bi bila večja, od vseh odporov, ovir in strahov, ki sem jih podedovala od vseh prednic pred menoj. Neee. Jaz mojim otrokom ne bom predala take popotnice. In nisem vredna nič, če ne bom vsaj še komu, neglede na spol, s svojim pogumom, s svojo drugačnostjo pomagala dvigniti glavo in pokazala, da gre tudi drugače. Da smo drugačni in ima prav vsakdo pravico, do svoje drugačnosti.

In sem iskala odgovore, se borila, zase, za pravico do svojih občutij, za pravico do spoštovanja, do stika s svojo žensko močjo, do polnosti življenja. In padla.  Edino, kar si nisem dovolila je, da fizično zbolim, kot je moja mama, ker bi to pomenilo, da otroci ostanejo brez mame. A ja, sem padala. Moj Ori je kolabiral. Temu zahodnjaki moderno pravimo depresija – dobičkonosna branža in tako vsesplošno sprejeta, da te imajo za čudnega, če si drugačen. Če si poln življenja, nasmejan, pozitiven, etičen, če se brigaš zase in želiš ljudem dobro. A to so vrline, ki so žive v meni in ki jih skozi zgled želim predajat svojim otrokom, vrline, za katere se je vredno boriti in zato, sem se vedno znova pobrala.

Gornji stavek, »…če ne živiš sebe, se ti lahko zmeša!« je prinesel ključen preobrat v mojem življenju.  Torej nisem psihično bolna? Nisem mantalno motena? A to pomeni, da z menoj ni nič narobe? A to pomeni, da je moj notranji svet nekaj sprejemljivega, vsaj na enem koncu sveta, pa čeprav tako oddaljenem, da je na drugi celini?

Ta ciklus je že za menoj. Že nekaj časa pišem novo zgodbo. Ljubezen do sebe, brezpogojna ljubezen do sebe. Poznam svojo vrednost, svoje potrebe, svojo naravo. Igram po pravilih, vzemi ali pusti. Vse toleriram, občudujem le, kar je mojega občudovanja vredno.  Stremim po neodvisnosti in individualnosti. Družim se z ljudmi, ki dihajo moto: delaj drugim samo to, kar bi želel zase oz. privoščil sebi.

In ljubim. Ljubim življenje.

Individualna analiza: http://ustvarjalnost.si/analiza/

Delavnica o 13 vprašanjih in 20 odgovorih, ki nas usmerjajo skoz zivljenje http://ustvarjalnost.si/maji/vikend-delavnica-2/

 Spremeni svoje razumevanje časa in spremenil boš sebe.

Spremeni sebe in spremenil boš svet – kajti obratno ne gre.


_________________________________________________________________________________________________________________

PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 6717 230

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, prosim vas le za vaš poštni in e-naslov  (na: nrg@ustvarjalnost.si). Zaradi birokratskih poti, prijazno prosim za prispevke v vrednosti nad 10 €. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!