Zamisli si, da se zbudiš v sončno jutro in te v poštnem nabiralniku čaka letak z zelo optimističnim, ljubečim in nadvse podpornim sporočilom. Bereš in ne moreš verjet, preveč je “kot v pravljici”, prelepo, da bi bila novica za ta svet. Odložiš, enostavno ni kompatibilno s teboj.
Raje si skuhaš prvo jutranjo kavo in pogledaš maile in glej, kar 4 maili z istim naslovom od različnih pošiljateljev te čakajo neprebrani. Kaj je ta novica, ki se tako hitro širi? Odprete prvega in ne morete verjeti svojim očem. Identično sporočilo, ki te je čakalo že v poštnem nabiralniku. Z enako osvobajajočo, svetlo, srčno vsebino se odpira pred teboj, le še na več straneh. Opremljeno s prilogami in posnetki intervjuja.
Samo za trenutek te premami in klikneš na povezavo. Avstralski znanstvenik govori o razjasnitvi teže, ki je bila pred 2.000 leti nadeta človeštvu. Govori o tem, kako je v svojih raziskavah dokazal, da smo ljudje dejansko “ljubeča bitja, da smo prežeti z empatijo in medsebojnim sočutjem, a smo, vsa ta leta besede iz Sv. Pisma o izgonu iz raja razumeli napak. Ne spušča se v razpravo ali je bilo to storjeno namerno in iz katerega razloga. Enostavno se osredotoči na srečno dognanje, da greh ne obstaja, ampak je ideja o njem mojstrsko vsiljena ljudem.
Ljudje smo čudovita bitja, ki v sebi nosimo kal izvorne energije, energije ljubezni, medsebojne podpore in sočutne skrbi za soljudi, slično kot jo najdemo pri šimpanzih v Afriškem Kongu.
Ah ja, to da me primerja z opicami in to še znanstvenik, v katere ga imam vso zaupanje je čisto preveč. V 21. stoletju, na vrhuncu tehnološkega razvoja, prosim vas lepo. Čudno se mi sicer zdi, da to isto novico pošiljata tudi dva izmed prijateljev, ki jima zaupam,… ah, menda se jima je tokrat skisalo.
Kako bi lahko bilo karkoli optimističnega o človeški rasi, o nas ljudeh res, ko pa kamorkoli pogledam, za vsakim vogalom, v vsaki TV novici name preži svarilo o vojnah, migrantih, virusu, obolelih, o korupciji, pohlepu, zlorabah, nasilju, strahu in kaznih.
Opustim torej idejo, da bi še naprej poslušal to neverjetno zgodbico in si nalijem kavo. Samo se toliko časa imam, da si operem zobe in odhitim po stopnicah, do garaže in proti službi. Danes bo naporen dan in za vse obveznosti potrebujem zbranost, ne pa nekih novic o srečni prihodnosti in odkritju, ki nam, kot celotnemu človeštvu iz ram dviguje breme, ki smo se ga navadili nositi. Ne, ne bo me zmedel! Ne dovolim, da mi odvzamejo še to. To je edino, kar mi je ostalo v življenju. To je moja realnost in četudi je breme in me kot taka obremenjuje je moja. Je otipljiva in zatorej resnična in je ne dam. Krčevito se bom boril zanjo, četudi plačam s smrtjo. Saj, kaj bom pa brez te moje rutine vsakdana? Če sem zaposlen vsaj ne razmišljam, kaj vse v mojem življenju gre narobe.
Ah osvobajajoča je ta gotovost bremena, ki ga nosim, ker vsaj vem, kaj od mene zahteva. Direktor, učitelj, vlada, od prvega do zadnjega uradnika, varnostnika, starš, pa ‘novi’ starš, vsak pove zahteve in jaz lahko le lepa uboga, dam le vse od sebe, sem ubogljiv in …
… malo me te misli sprostijo, zato si prižgem radio. Še pol ure imam do službe, hvaležen za prometni zamašek, ki mi omogoča, da jutro pričnem v miru, sam v svojem jeklenem konjičku. Tu sem jaz gospodar. Prijetna glasba se počasi izteka in joooj ‘groza’. Prijeten glas govori o osvoboditvi uma; kako, da je znanstvena raziskava prinesla razlago svetopisemske resnice. Kako, da sta Adam in Eva jedla iz drevesa spoznanje in to da naj bi počeli mi vsi. Spoznavali sebe in svet neskončnih možnosti zase. Da sta dejansko s tako popotnico bila poslana iz roja v svet svobode, ker je bilo zanju poskrbljeno. Izvor, Bistvo, Sila, Energija, ki je Stvarnik, je ustvarila vse popolno za vsa bitja na zemlji in se je pozneje, dosti pozneje, ko je življenje že tisočletja teklo v popolnosti harmonije med živo in neživo naravo vmešal tako imenovani ‘Bog’!
Avstralski biolog naprej razkriva, da je Darwinova teorije prevladala ob številnih, za tisti čas bolj optimističnih teorijah znanstvenikov, ki so v evolucijski razvoj vključevale tudi človekov duhovni, nadnaravni del.
Pustimo vprašanja, čemu in s kakšnim namenom sta cerkvena in posvetna oblast, dve veji istega oblastnika, zadnjih 200 let v popolnosti prevzeli vpliv nad znanostjo in vsa odkritja briljantnih umor obrnila proti človeštvu. Odgovor se nam vsak dan razkriva pred očmi. Ima svoj vonj, vonj po denarju.
Skrbno načrtovane vojne in smrti milijonov so dosegle dno. Vso človeštvo je doseglo dno in zato se dogaja ta evolucija zanesti, to prebujanje uspavane princese, ki smo ji intenzivneje priča zadnjih nekaj let.
Odvija se proces, ki ga ni več moč zaustaviti. Sonce, Svetloba, Luč osvetljuje vse pore in skrivne kotičke pohlepa in izprijenosti, s katero je bila manipulirana celotna populacija človeštva.
Eden za drugim ljudje zagrizamo v prepovedano jabolko spoznaje, se izobražujemo izven sistemov, raziskujemo, razmišljano s treznostjo, odvračamo vsiljeno in s tem topimo strah v kolektivnem. Budimo spomin, opolnomočeni se povezujemo in gradimo svet, ki živi v nos. Gradimo ga okrog sebe. Moj se imenuje Svet ustvarjalnosti na Griču. Rajkov se imenuje Jakčev dol, Patricijin Hiška zelišč; Vlastin pa živi v svetu, kjer je Rastlina sveta od korenine do cveta. In tako bi lahko naštevala v nedogled.
Posamezniki, povezani v srcu, z osrčjem matere zemlje smo neustavljiva kal razcveta božanskega v sebi, ki sproža razcvet vseh sočutnih, ljubečih, empatičnih vibracij v nas vseh. Eden drugega podpiramo.
In prav ti, tako svetel, v svoji suverenosti, si sončni žarek številnim, ki šele stopajo na pot soočanja s stvarnostjo neskončnih možnosti. Ti si, ki lahko gojiš sočutje zanj, dokler še sam ne zmore. Ti si, ki lahko svetiš še močneje, … še glasneje, še bolj na poskok, da tvoj prešeren smeh prežame vse in vsakogar.
__________________________________________________
FB: Rajko Bošnjak
Patricija Šenekar: Hiška zelišč
FB: Vlasta Mlakar